Uvedbo energetskih izkaznic v vseh članicah Evropske unije je določila evropska direktiva Sveta o energetski učinkovitosti stavb. Energetska izkaznica vsebuje podatke o energijski učinkovitosti stavbe in priporočila za povečanje energijske učinkovitosti ter je veljavna 10 let. Osnovni namen energetske izkaznice je informirati kupce oziroma najemnike nepremičnin o njeni energetski učinkovitosti in posredno o pričakovani višini stroškov za energijo ter o morebitnih naložbah, potrebnih za energetsko posodobitev nepremičnin in naprav v njej. Na izkaznici je navedenih sedem razredov energetske učinkovitosti stavb, od razreda A, ki pomeni najboljšo energetsko učinkovitost in pri kateri je toplota potrebna za ogrevanje najmanjša, pa vse do razreda G, ki je energetsko najbolj potraten. Po prepričanju ministrstva za infrastrukturo bi lahko imela energetska izkaznica velik vpliv pri potencialnih kupcih oziroma najemnikih nepremičnin, saj bi se pri izbiri denimo dveh nepremičnin prav na podlagi potratnosti energije določene nepremičnine, lažje odločili bodisi za nakup ali najem oziroma bi se odločili za tisto nepremičnino, ki je energetsko bolj učinkovita.

Kdo potrebuje energetsko izkaznico in kdo je še ne potrebuje?

Energetsko izkaznico morajo pridobiti samo lastniki nepremičnin, ki bodo svojo nepremičnino prodajali ali jo dali v najem. Energetske izkaznice ni potrebno pridobiti pri oddaji v najem za obdobje krajšega od enega leta, prav tako energetskih izkaznic ne potrebujejo tisti, ki so svojo nepremičnino že oddali. Lastniki stavb, ki svojih nepremičnin ne prodajajo ali ne oddajajo v nov najem, pa energetske izkaznice ne potrebujejo. Energetsko izkaznico je potrebno pridobiti tudi za vse nove stavbe in za vse javne stavbe s površino večjo od 500 m2 (od 9. julija 2015 bo ta površina 250 m2).

Zakon predvideva tudi izjemo, da izkaznice ne potrebujejo lastniki:

  • stavb, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine;

  • stavb, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti;

  • industrijskih stavb in skladišč;

  • nestanovanjskih kmetijskih stavb, če se v njih ne uporablja energija za zagotavljanje notranjih –klimatskih pogojev;

  • preproste in nezahtevne objekte ter samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino, manjšo od 50 kvadratnih metrov.

Kdo izdeluje energetske izkaznice?

Energetske izkaznice stavb na podlagi 68.d člena Energetskega zakona izdelujejo le neodvisni strokovnjaki z licenco ministrstva. Vlada je z uredbo določila tudi najvišje cene izdelave energetske izkaznice. Za povprečno veliko stanovanje, ki je 60 kvadratnih metrov, cena izdelave ne sme presegati 0,99 evra za kvadratni meter oziroma slabih 60 evrov. Cena izkaznice za stavbe, ki imajo uporabno površino do 220 kvadratnih metrov, je lahko največ 170 evrov, za stavbe z več kot 220 kvadratnimi metri pa največ 0,89 evra na kvadratni meter. Cena energetske izkaznice za večstanovanjske stavbe je odvisna od števila stanovanj.

Kaj naročnik pridobi z izdelavo energetske izkaznice?

  • popis in izmere delov stavb (fasada, okna, izolacija, ogrevalni sistem, uporabljeni materiali itd.);

  • analizo podatkov stavbe;

  • računalniško obdelavo za izračun energetskih kazalnikov energetske izkaznice;

  • energetsko izkaznico v tiskani obliki;

  • vpis energetske izkaznice v predpisan register energetskih izkaznic;

  • priporočila za učinkovito rabo energije in zmanjšanje stroškov za stavbo.

Kakšna je globa za kršitev?

Zakon prav tako določa, da se z globo v višini 300 evrov za prekršek kaznuje lastnik nepremičnine, če pri njeni prodaji ali oddaji v najem kupcu oziroma najemniku najpozneje pred sklenitvijo pogodbe ne predloži originala ali kopije veljavne energetske izkaznice stavbe ali njenega posameznega dela. Inšpekcijske službe bodo nadzor nad energetskimi izkaznicami začele opravljati šele eno leto po sprejetju Energetskega zakona EZ-1.