Vzdrževanje vsake hiše je neločljivo povezano s finančnimi sredstvi. Rezervni sklad, v katerega mesečno vplačujejo etažni lastniki glede na površino stanovanja ter starost hiše, je namenjen izključno za zbiranje teh sredstev. Namen rezervnega sklada je tako po eni strani zagotoviti sredstva za vzdrževanje hiše, po drugi strani pa porazdeliti finančno breme lastnikov na daljše obdobje.
Vplačevanje v rezervni sklad je izključna obveznost etažnih lastnikov, ki bodo v rezervnem skladu dolgoročno mesečno zbirali sredstva za vzdrževanje stavb. Lastnik je namreč dolžan vzdrževati stanovanje in skupne dele, tako da se ta obveznost ne more prenesti na najemnika, razen če se lastnik in najemnik o tem posebej ne dogovorita drugače. Višino sredstev za vplačevanje v rezervni sklad predpisuje Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka.
Stanovanjski zakon določa, da mora upravnik zagotoviti, da se vsa vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu. Če upravnik izvaja vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad preko svojega transakcijskega računa mora najkasneje v roku 10 dni od vplačila posameznega etažnega lastnika odvesti sredstva na transakcijski račun rezervnega sklada. Slednji način obračunavanja rezervnega sklada pomeni za etažnega lastnika nižje administrativne stroške (enkratna bančna provizija) kar pomeni nižjo končno ceno storitve!
Strankam je sicer omogočeno tudi brezplačno plačevanje obveznosti na naši blagajni!
Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja in potrebnih izboljšav, ki so predvidena v sprejetem načrtu vzdrževanja ter za nujna vzdrževalna dela. Sredstva vplačana v rezervni sklad so nepovratna in ostanejo v rezervnem skladu tudi po prodaji stanovanja, prodajalec in kupec pa lahko vplačana sredstva upoštevata pri dogovoru o višini kupnine. Sredstva rezervnega sklada se zbirajo na posebnem transakcijskem računu, ki je strogo ločen od premoženja upravnika.
Podatke o površini posameznega dela v etažni lastnini pridobi upravnik na podlagi opravljenega točkovanja iz zapisnikov o ugotovitvi vrednosti stanovanj izdanih na podlagi predpisa, ki ureja merila za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb za potrebe določanja neprofitnih najemnin. Višina neprofitne najemnine se za vsak posamezen del ugotavlja na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin.
Starost nepremičnine se določa glede na leto izgradnje in se ugotavlja na podlagi zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja.
Tabela za določitev prispevka v rezervni sklad
| Starostni razred | Starost nepremičnine | EUR/m2 |
|---|---|---|
| I. | do 10 let | 0 |
| II. | nad 10 do 30 let | 0,20 |
| III. | nad 30 do 60 let | 0,25 |
| IV. | nad 60 let | 0,30 |
Rekonstrukcija nepremičnine je lahko celovita ali delna.
Celovita rekonstrukcija
V skladu s Pravilnikom o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka pomeni, da so bila na nepremičnini opravljena že vsa potrebna glavna investicijsko-vzdrževalna dela in sicer obnova ali zamenjava:
V primeru, ko je bila izvršena celovita rekonstrukcija se šteje, da je starost te nepremičnine v prvem letu po rekonstrukciji 5 let in se tako uvrsti v ustrezen starostni razred.
Delna rekonstrukcija
V skladu s pravilnikom pomeni, da sta bili na nepremičnini opravljeni vsaj dve od prej navedenih investicijsko-vzdrževalnih del.
V tem primeru se šteje, da je starost te nepremičnine v prvem letu po rekonstrukciji 20 let in se tako uvrsti v ustrezen starostni razred.
Na podlagi rekonstrukcije nepremičnine je mogoče znižati starost nepremičnine.
Gospodarska družba, ki se ukvarja z dejavnostjo upravljanja in posredovanja nepremičnin ter svetovanja.
